HROŠČ NA PLATNU
4. september 2017
Že leta me privlači likovna tehnologija. Predvsem njen praktični in eksperimentalni del. Zanimajo me pigmenti, kompatibilnost različnih medijev, njihova obstojnost ter druge lastnosti slikarskega in risarskega orodja. Včasih sliko ali risbo nalašč izpostavim vplivom narave in direktni sončni svetlobi, da ugotovim, kako barve preživijo ekstremne pogoje.
Kot vemo iz prejšnih preizkusov STABILO barvic imajo štirje njihovi produkti lastnost, da so topni v vodi. To so CarbOthello, aquacolor, Original in Woody. Namenila sem se ugotoviti, kako se obnesejo, če jih apliciram na platno. Za podlago sem izbrala že pripravljeno slikarsko platno. To je platno, ki je že grundirano in napeto na podokvir, dimenzije 20x20 centimetrov.
Z vodoodpornim flomastrom sem narisala risbo hrošča. Pomembno je, da v ta namen uporabimo pisalo na osnovi vodoodpornega tuša in ne običajnega alkoholnega flomastra, slednji bi gotovo s časom spremenil barvo. Izmed prej naštetih STABILO barvic sem izvzela CarbOthello, ker vem, da bi njihov precej “prašni” pigment na platnu ne imel dobrega oprijema. Uporabila sem ostale tri produkte in najprej nanesla črno barvo na obris hrošča. Za svetlitev sem dodala še sivo in belo. Barvne nanose sem razstopila z vodo, z mehkim okroglim akvarelnim čopičem ter počakala, da se zadeva posuši.
Lise ne oklepu hrošča sem pobarvala v kombinaciji rdeče in tople vijolične barve, tako da sem suhe nanose lahko kasneje v sredini lika z vodo povezala med seboj.
Risba (oziroma zdaj je to že slika) je lahko ta hip na videz končana. Ampak čakal me je še odločilni preizkus. Ko se je poslikana površina posušila, barve niso bile fiksirane. To pomeni, da bi se ob dodatnih slikarskih intervencijah barve lahko razmazale. Za obstojnost sem uporabila lak v spreju (mat, brez sijaja) za akrilne in oljne barve. Za tega sem vedela, da ne vsebuje agresivnih topil, ki bi sliko uničila. Seveda obstaja možnost, da bi tudi tak efekt lahko bil posrečen, vendar si na tem mestu nisem dovolila spontane reakcije. S sprejem sem lahko enakomerno pošpricala platno, če bi uporabila tekoči lak, ki se nanaša s čopičem, bi se namreč vse spackalo.
Še predno se je zaščitena podlaga posušila sem podrsala s prstom po črnini. Barva ni odstopila. Bravne lise na hrošču sem zdaj lahko polakirala z gostim tekočim sijajnim lakom. Postopek sem večkrat (točno trikrat) ponovila, ko se je spodnja plast sijajnega laka posušila. Tako sem ustvarila sijoče reliefne lise.
To je zaenkrat to. Motiv je zaščiten, če pa bom kdaj naredila še kaj z ozadjem, bom mirno lahko uporabila mešano tehniko, z akrilnimi ali oljnimi barvam.
