ROČNO DELO: ga cenimo dovolj ali premalo? - Blog - Vesper d.o.o.

Obvestilo o uporabi piškotkov

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska, ki ne hranijo osebnih podatkov.

Več o uporabi piškotkov
Blog - strokovnjak svetuje
Količina:

0


Znesek:

0,00

Blog

Predstavitev

Aja Vesna GinovskaSem diplomirana slikarka, ilustratorka, likovna ustvarjalka, predavateljica barvnih študij, soavtorica prve slovenske erotične pobarvanke za odrasle reAdult reColoring reBook, samooklicana strokovnjakinja za barvanje in še marsikaj.

ČASOVNICA

SPREMLJAJ NAS

ROČNO DELO: ga cenimo dovolj ali premalo?

16. november 2018
Ročno delo: ga cenimo dovolj ali premalo?
Danes bo govora o ročnem delu, ga cenimo dovolj? Premalo? Kolikokrat se ga poslužujete?

Naj za začetek povem, da sama redko naredim kaj čisto sama. Za to imam odličen izgovor (ki to nebi smel biti) - da sem totalno nenadarjena za ročna dela.
Nimam nobenega potrpljenja sedeti pri miru in nekaj ustvarjati.
Medtem ko lahko članek pišem 7 dni non stop ali pa sestavljam koreografijo z največjim veseljem - me ustvarjanje kot samo (naprimer različni DIY - do it yourself projekti) ne veseli.

Vse skupaj je čisto nasprotje moje mame.
Mami ustvarja po cele dneve. Kvačka, štrika, ustvarja različne dobrote iz kruha - vsak dan nam speče prav poseben kruh z drožmi (brez kvasa, razložim kdaj drugič, poguglajte) in vedno si je želela da bi bila takšna tudi jaz.
Jaz pa sem po svojem karakterju njena kopija (energična, nasmejana, pozitivna, glasna itd.) ... kar se pa zanimanja tiče pa sem rajši ure in ure preždela pred atlasom in se napamet učila reke v Afriki in gorovja v Iranu, kakor da bi skvačkala eno jopico.

Ampak nič zato, vsak po svoje.

KLJUB vsemu, pa sem želela poudariti kako zelo cenim ročna dela.

To, da si nekdo vzame čas zate, SAMO ZATE in z mislijo - da ti bo to podaril za posebno priložnost nekaj ustvari je nekaj najlepšega.
Sama rada ročno naredim različne "bone" za kakšen rojstni dan. Bon za kosilo z mano. Bon za kino z mano. Bon za palačinke v mestu! Takšna darila se mi zdijo ekstra zabavna in luštna.
Kljub temu, da moja pisava ni vredna omembe - se pri tem rada poslužujem čim lepših kulijev, mogoče posebnega papirja in ostalih dodatkov.


Prihaja december. In nič ni lepšega kot prejeti voščilnico/čestitko, ki je narejena ročno. In prav posebej zate.

Kot sem omenila, sem sama čisto brez talenta za takšne stvari. Vsi pač nismo za vse. Ampak kljub temu imam TAKOOOO zelo rada, ko prejemem staro dobro voščilnico na dom.

V svoj nabiralnik.

Old school.

Ker je elektronska enostavno ne more nadomestiti.

Novi Stabilo flomastri

Stabilo je moj zvesti spremljevalec med izpiti, med dnevnim planiranjem in sedaj mi bo pomagal tudi pri ustvarjanju darilnih bonov, pri voščilnicah in čestitkah.

Na police (DZS-ja in na splet) prihaja čisto nova kolekcija metallic barv!

Meni je metallic efekt nasploh zelo ljub tudi pri šminkah in lakih, tako da sem se razveselila tudi pri flomastrih.

Itak. Bolj se sveti, boljše je.

(pri meni ne le decembra, ampak skozi celo leto!)

V paketu se dobi 6 flomastrov, ki stanejo okoli 12 eur.

Kupiš jih tukaj! (klik).

Najlepši so na črni podlagi. Meni so izjemni, škoda da takšnih nisem poznala že prej. Bi mi prav prišli že v osnovni šoli.


Lahko ustvarjajo le talentirani?

NE. Nikakor. Mislim, da se na koncu pri takšnem darilu ali pozornosti glede le na čas in pozornost, ki jo je nekdo namenil tebi.

In ne na to - kako je kakšna stvar narejena.

PRIMER :

Ko sem bila mlajša sem staršema povsod puščala mini listke z napisi "imej lep dan, rada te imam, več se smej itd."

Prilepila sem jih povsod. V omaro. Na ogledalo v kopalnici. Med obleke.

In kljub temu, da moja pisava ni v okvir- so jima te listki polepšali dan.

Ko pomislim za nazaj - mi je res toplo pri srcu, ko se spomnim na te spomine.

Unikatnost

Bistvo daril narejenih ročno je UNIKATNOST. Da tega nima čisto nihče drug kot ti.

In da je narejeno posebej zate.

In čisto nobenega drugega.

Kaj ni to lepo?

Čestitke le zate. Kruh spečem z ljubeznijo. Sveže skvačkani topli copati le za tvoje noge. Pesem le zate.

Vse te stvari imajo neprecenljivo vrednost. In lahko stanejo čisto malo. Ali pa praktično nič.

Tu se ne gre za denar ali za to "kdo da več" ampak za to, kdo da več časa in idej v darilo.


Meni se včasih tudi zdi, da je ročno delo nemogoče pravilno ovrednotiti.

Tisti, ki prodajajo ročno narejene stvari, jih v vsakem primeru prodajajo pod ceno.

Idej, časa in sposobnosti - da znaš neko storitev, ki je ne zna vsak se ne da vrednotiti.

Vsaj takšno je moje mnenje.

So pa te stvari vredne veliko več kot nekaj na hitro kupljenega.

Kaj pa ve? Cenite ročno narejene stvari? Ustvarjate kaj same? Kakšno se vam zdi to delo?

Katera ustvarja čestitke?

Lep dan!